16. septembra 2019 se je pri delovni nesreči na domačem Jezerskem smrtno ponesrečil Davo Karničar, vrhunski slovenski alpinist in alpinistični smučar, ki je leta 2000 smučal z vrha Mont Everesta.
Davu Karničarju (1962-2019) so bile gore položene že v zibko. Jezerska tradicionalno gorniška in oskrbniška družina, iz katere je izhajal, je Davu odprla vrata tudi v najzahtevnejše dejavnosti – v alpinizem in alpinistično smučanje. Karničar je opravil preko 1800 alpinističnih tur (klasični alpinizem, pristopi, strma smučanja), med katerimi izstopajo ne samo smučarski podvigi, temveč tudi solo ponovitve zahtevnih kopnih smeri kot priprava za psihične obremenitve ob alpinističnem smučanju. Vrh te dejavnosti je solo ponovitev Bonattijevega stebra v Druju leta 1988.
Toda Davo Karničar je bil znan predvsem po alpinističnem smučanju. V slovenskih gorah je opravil številna izpostavljena smučanja, mnoga so bila prvenstvena (Fritsch-Lindenbach, Sinji slap). V tujini je smučal z grebena in po Palavicinju v Grossglocknerju, v družbi z vsemi tremi brati se je na smučeh spustil z vrha Mont Blanca itd. Vrhunec njegovega smučanja v Evropi je bila gotovo vzhodna stena Matterhorna z Rame, od koder sta spust začela z bratom Drejcem, in pa eno najtežjih smučanj v Evropi sploh – čez severovzhodno steno Eigerja po Lauperjevi smeri.
Čeprav gre pri teh dveh smučanjih za izjemno veliko tehnično težavnost, pa je Davo najbolj znan po svojih smučarskih dejanjih v Himalaji. Tam sta leta 1995 z bratom Drejcem kot prva uspešno smučala z vrha Annapurne (8091 m) do baznega tabora pod severno steno, pet let kasneje pa je opravil prvo neprekinjeno smučanje z vrha Everesta (na fotografiji) do baznega tabora po smeri prvopristopnikov. Ta uspeh ga je vodil do naslednjega, pravzaprav logičnega cilja: smučati z vseh najvišjih vrhov sedmih celin. Ta projekt je kot prvi alpinistični smučar na svetu uspešno sklenil leta 2006.
Vir in fotografija: Peter Mikša in Urban Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma;
fotografija: Urban Golob.