Gorska doktorja & CO

Doc. dr. Peter Mikša je zaposlen na Filozofski fakulteti UL, kjer poučuje in raziskuje na Oddelku za zgodovino. Leta 2013 je doktoriral s temo Alpinizem na Slovenskem.

Dr. Peter Mikša

Urednik, Filozofska fakulteta UL, Oddelek za zgodovino

Preberi več
Med drugim raziskuje različne vidike zgodovine slovenskih gora: od alpinizma, gorskega turizma, nacionalnega boja v slovenskih gorah, vloge gora (Triglava) pri oblikovanju slovenske identitete itd. Je pogost sogovornik v pogovornih oddajah, povezanih z gorami. Raziskovalno delo je razširil tudi na gorska območja Črne gore, kjer s skupino raziskovalcev Inštituta za zgodovino Univerze v Črni gori že vrsto let raziskuje vplive gora na vsakodnevno življenje in oblikovanje identitete tako Slovenije kot Črne gore. Njegova bibliografija obsega več kot 550 bibliografskih enot, med drugim je soavtor 10 znanstvenih monografij in 22 znanstvenih člankov, omeniti pa je treba tudi več kot 50 strokovnih člankov, kjer izstopa zlasti objavljanje v Planinskem vestniku. Med knjigami je vsekakor treba izpostaviti izjemno odmevno knjigo Zgodovina slovenskega alpinizma, že večkrat ponatisnjeno Slovensko planinstvo (Slovensko planinstvo skozi čas) ter prvi celovit pregled zgodovine prvega alpinističnega kluba pri nas – knjigo Trden kakor skala o Turistovskem klubu Skala.

Kot soavtor je sodeloval pri nastajanju osmih dokumentarnih filmov, to so Naš Triglav, 120 let slovenskega planinstva, Pavla Jesih, Mira Marko: dokumentarni portret, Tone, javi se!, V treh stenah (3. deli), Viharnik z roba in 100 let skalaštva, ter več kot dvajsetih razstav, med njimi so npr. Vzpon na goro, stalna razstava v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, Kralj Peter v slovenskih Alpah, Korajža je ženskega spola: muzejska razstava o slovenskih alpinistkah, 10 sidrišč slovenskega alpinizma, Himalajski plezalci pišejo brez rokavic idr.

Dr. Peter Mikša je reden in poznan medijski obraz z izkušnjami iz številnih strokovnih televizijskih in radijskih oddaj s področja zgodovine, predvsem zgodovine alpinizma in planinstva ter vloge gora pri Slovencih, ter velja za vodilnega strokovnjaka na tem področju v Sloveniji. Je soustvarjalec redne mesečne planinsko-alpinistične radijske oddaje V navezi (Radio Slovenija).

Je alpinist, alpinistični inštruktor, trener športnega plezanja, vodnik Planinske zveze SLovenije in vaditelj orientacije. Od leta 2012 je član (od leta 2018 vodja) Raziskovalne skupine Planinske zveze Slovenije, ki spodbuja študente in druge raziskovalce k pripravi diplomskih ali magistrskih del ter doktorskih disertacij, vsebinsko povezanih z gorništvom, alpinizmom in širšo dejavnostjo PZS. Je ustanovitelj in dolgoletni urednik plezalnega portala friko.si. Je član upravnega odbora in vodja sekcije za zgodovino športa pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije.

Dr. Jure K. Čokl je kot novinar zaposlen na Prvem programu Radia Slovenija. Leta 2022 je doktoriral s temo Družbeni pomen in medijska podoba slovenskega ženskega alpinizma med letoma 1945 in 1965.

Dr. Jure K. Čokl

Področni urednik, Radio Slovenija

Preberi več
Kot novinar se ukvarja s temami iz zgodovine alpinizma, zaščite in reševanja, adrenalinskih športov ter nastopa kot radijski voditelj v vseh pasovih radijskega programa. Izhaja iz govorne šole legendarne radijske mentorice Ajde Kalan, pri kateri je leta 1999 opravil avdicijo in postal sodelavec Vala 202. Bil je tudi med ustvarjalci prve spletne strani tega radijskega programa. Na britanskem BBC-ju, kjer je bil na strokovnem obisku, je spoznaval ustvarjanje radijskega in televizijskega programa ene največjih medijskih hiš na svetu. Od leta 2011 je član Prvega programa, kjer ustvarja tudi dokumentarne oddaje ter je urednik, soavtor in ustvarjalec redne mesečne oddaje V navezi, ki je namenjena gorniškemu občinstvu. Ima tudi televizijske izkušnje, med drugim je bil član ekipe, ki je ocenjevala slovenska smučišča v okviru akcije Zlata snežinka, oddaje Hri-bar, Ugani, kdo pride na večerjo, Točno popoldne in drugih oddaj Televizije Slovenija. Kot voditelj in novinar v okviru svojega dela vsako leto pripravlja tradicionalni radijski prenos podelitve nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev in s sovoditelji oz. sovoditeljicami v neposrednem prenosu spremlja ameriške predsedniške volitve. Pogosto nastopa kot poznavalec filma v tematskih oddajah o sedmi umetnosti.

Njegova bibliografija obsega več kot 50 enot – večinoma dokumentarnih radijskih oddaj, strokovnih člankov in intervjujev. Med drugim je opravil tudi odmevno raziskavo o avtorstvu znamenite fotografije silhuete plezalca iz obdobja TK Skala, na podlagi katere sta bila kot njena prava avtorja prepoznana Viktor Žagar in Janez Gartner. Sodeloval je tudi pri nekaterih razstavah v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, npr. pri zelo odmevni razstavi Korajža je ženskega spola. Nagradi za življenjsko delo v alpinizmu, ki sta ju leta 2018 prejeli povojni alpinistki Staza Černič in Danica Blažina, sta utemeljeni tudi na podlagi rezultatov raziskave, ki jo je Jure K. Čokl opravil v sklopu doktorskega študija pod mentorstvom doc. dr. Petra Mikše.

V športni javnosti je znan kot komentator in voditelj športnih tekmovanj, med drugim vodi tekme za evropski pokal in za državno prvenstvo v orodnem plezanju v Domžalah, do leta 2019 pa je bil glavni komentator ekstremnega tekmovanja gasilcev, imenovanega Fire Combat. Je nekdanji prostovoljni gasilec, dosegel je čin višjega gasilskega častnika ter opravil 10 posameznih specialnosti, med njimi za tehničnega reševalca, reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi, nosilca izolirnega dihalnega aparata, ter opravil usposabljanje za gašenje notranjih požarov. Je tudi nekdanji gasilski inštruktor in predavatelj. Kot predavatelj v sklopu različnih organizacij predava predmet komunikacija z mediji za interventne službe.

Urban Pipan je magistrski študent dvopredmetnega pedagoškega študija zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti UL. Trenutno piše magistrsko delo, v sklopu katerega razvija mobilno aplikacijo pohodniških poti po Polhograjskih dolomitih pod mentorstvom doc. dr. Petra Mikše.

Urban Pipan

Tehnični urednik, Filozofska fakulteta UL

Preberi več

Leta 2020 je diplomiral iz zgodovine in geografije. V okviru diplome na zgodovini je zbral pričevanja ljudi, ki so bili za časa druge svetovne vojne otroci in so živeli na območju Gorenjske okupacijske cone. Pri diplomi iz geografije pa se je ukvarjal s problematiko zastajanja mulja v Zbiljskem jezeru in možnostjo sanacije le-tega.

Veliko se udejstvuje tudi v lokalni skupnosti občine Medvode. Od leta 2014 je zaposlen na lokalni televiziji, Televiziji Medvode, kjer deluje kot novinar in tehnik, do nedavnega pa je bil tudi vodja mladinskega programa na televiziji. Poleg tega deluje tudi kot govornik in občasno tudi kot režiser različnih prireditev, med katerimi velja omeniti Dneve spomina na žrtve holokavsta v Kinu Šiška in Slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Svetem Jakobu.

V prostem času je pohodnik in velik ljubitelj slovenskih gora.

Julija Šuligoj je magistrica zgodovine in bodoča doktorska študentka na ljubljanski Filozofski fakulteti.
V magistrski nalogi je pisala o slovenskih alpinistkah, ki so se (skušale) povzpeti nad 7000 m.

Julija Šuligoj

Filozofska fakulteta UL

Preberi več
Zanimajo jo teme zgodovine alpinizma in zgodovine žensk, katerim se namerava posvečati tudi v prihodnosti. Svojo raziskovalno pot sicer šele dobro začenja, zato se (še) ne more pohvaliti s širokim naborom osebne bibliografije, lahko pa se z zagnanostjo in vztrajnostjo, ki bo gotovo kmalu prinesla rezultate. Tudi v prostem času se posveča goram, alpinizmu (trenutno še kot tečajnica Akademskega alpinističnega odseka) ter športnemu plezanju.