Irena Mrak, rojena na današnji dan, je ena vidnejših, če ne najvidnejša, predstavnica slovenskega ženskega himalajizma zadnjih desetletij. Slovenska (in svetovna) javnost se jo spomni predvsem po poskusu vzpona na vrh osemtisočaka Nanga Parbat po prvenstveni smeri. Dejstvo, da vrha s soplezalko Mojco Švajger nista dosegli in da je bila smer kombinacija že preplezane smeri, medijsko pa sprva predstavljena kot prvenstvena, je razburkala slovensko alpinistično javnost. Velik del Slovenske smeri namreč poteka po Messnerjevi sestopni smeri in se ne konča na vrhu gore, pač pa na grebenu, od koder na vrh ni mogoče priti. Kljub temu je šlo za velik uspeh, saj sta alpinistki smer preplezale sami, na alpski način, kar je redkost že v svetovnem merilu, v slovenskem pa sploh.

Irena se pred tem vzponom lahko pohvali tudi s številnimi drugimi poskusi in uspehi v visokih svetovnih gorstvih. Na prvo odpravo je odšla leta 1997 in se jih do leta 2021 udeležila že sedemindvajset. Prva leta Ireninega alpinističnega udejstvovanja so zaznamovale predvsem gore Južne Amerike, nato pa se je usmerila na vzhod. Leta 2003 se je povzpela na sedemtisočak Nošak. Naslednjega leta se je v okviru druge himalajske alpinistične in smučarske odprave Univerze v Ljubljani skušala povzpeti na Gašerbrum I in II ter opraviti tudi prečenje teh dveh osemtisočakov, vendar ji je načrt preprečilo slabo vreme. Osvojila je vrh Gašerbruma II in s tem postala tretja Slovenka, ki se je povzpela na osemtisočak. V tistem času sta z Mojco Švarjger postali že stalna naveza in skušali leta 2006 osvojiti sedemtisočak Diran ter naslednjega leta Broad Peak in K2. Slednji cilj so jima preprečili vremenski pogoji, uspelo pa jima je osvojiti predvrh Broad Peaka. To je bila do danes prva slovenska ženska naveza, ki je presegla magično višinsko mejo 8000 metrov in ena redkih, ki se je povzpela na predvrh Broad Peaka. Irena in Mojca sta osvojili tudi sedemtisočak Muztagato in Spantik I in poskusili na Šiša Pangmi. Odprava na Makalu leta 2014 je bila zanjo skoraj usodna, saj se ji je zdravstveno stanje na gori naglo poslabšalo zaradi razvoja višinskega možganskega endema. Njeno preživetje se je označevalo za medicinski čudež in o njem je pisal tudi nepalski časopis The Himalayan.

Irena se tudi poklicno ukvarja z visokogorjem. Leta 2009 je doktorirala na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete z doktorsko disertacijo z naslovom Sonaravni razvoj turizma in rekreacije v visokogorju, v kateri je pisala tudi o visokogorskem turizmu na ledeniku Baltoro v Pakistanu. Njene odprave so v veliki meri povezane z raziskovanjem za potrebe pisanja in nadaljnjega proučevanja tematike.

Julija Šuligoj


Slika: Irena Mrak in Mojca Švajger po uspešno preplezani Slovenski smeri v Nanga Parbatu.

Vir: Potegnili sta Slovensko smer na Nanga Parbatu. https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/potegnili-sta-slovensko-smer-na-nanga-parbatu