27. septembra 1948 je umrla Mira Marko Debelak Deržaj
Mira “Marko” Debelak – Deržaj (1904-1948) nedvomno sodi med največje ženske alpinistke svojega časa in je za zgodovino in razvoj slovenskega alpinizma nasploh, ne le ženskega, izjemno pomembna.
S svojim vzponom preko strme severne stene Špika, tisti čas navidez nepreplezljivega zidu, je močno vzpodbudila razvoj takrat zaradi nesreče glavnega ideologa slovenskega alpinizma Klementa Juga, zastalega alpinizma v naših gorah. Veliko delo pa je opravila tudi v našem kulturnem alpinizmu. Turistovskemu klubu Skala (prvi alpinistični klub na Slovenskem) se je pridružila že v letu njegovega nastanka – leta 1921, stara komaj dobrih šestnajst let. Kmalu je začela plezati v navezi z različnimi skalaši, hitro se je lotila težavnejših podvigov, vse do omenjenega vzpona v severni steni Špika, ki sta ga s soplezalcem Stankom Tominškom opravila leta 1926. Danes imenovana Direktna smer v Špiku velja za njen življenjski podvig, saj je devetstometrska prvenstvena smer v mogočni gori imela velik odmev doma in v tujini. Stena je veljala za enega večjih problemov Alp. V njej je npr. večkrat poskušal tudi znan cortinški vodnik Angelo Dibona, a mu ni uspelo. Mira je ves čas plezala kot prva v navezi, kar jo postavlja med najboljše alpinistke medvojnega obdobja v svetovnem merilu. Vredno je poudariti tudi, da je Mira Marko v celotni smeri le štirikrat zabila klin.
Mira Marko je preplezala še precej drugih prvenstvenih smeri, med drugim v Kanjavcu, Stenarju, Mangartu, Špiku (smer Debelak-Deržaj-Šumer ima komaj kakšno ponovitev), Veliki Mojstrovki, Višu, odpravila se je tudi na Škotsko, kjer je leta 1937 preplezala prvenstveno Slovensko smer v severovzhodni steni Ben Nevisa, najvišje gore na Otoku. Plezala je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, v Zahodnih Julijcih, Karnijskih Alpah in Dolomitih. Skupno je opravila okrog sto alpinističnih vzponov, od tega triindvajset prvenstvenih smeri. Bila je med redkimi plezalci medvojnega obdobja, ki so plezali tako v Julijskih kot Kamniško-Savinjskih Alpah in širše.
Priznanje so Debelakovi še v času njenega življenja dajali mnogi tuji in domači alpinisti. Leta 1930 je kot prva ženska v zgodovini postala članica elitnega Avstrijskega alpinističnega kluba.
