Maja, leta 1933 je bilo v naših hribih več snega kot letos. Plazovi so hrumeli v doline in eden izmed njih je bil usoden za skalaša Sandija Wisiaka. Pri vzponu po grapi, ki se danes imenuje po njem – Wisiakova, ga je 12. maja pokopal težak, namočen sneg, ki je prigrmel iz pobočij Planjave. Pri pokopu v Ljubljani ga je pospremilo preko 4000 ljudi… V njegov spomin poleti sta še istega leta (1933) France Ogrin in Uroš Župančič preplezala spominsko smer Sandija Wisiaka v Triglavu, ki je veljala za najtežjo predvojno smer v Steni. V njegov spomin so leta 1934 na Škrlatici tovariši skalaši postavili križ. Prav on je namreč dal idejo zanj, ko se je bil pri neki nezgodi na planini Rožci zaobljubil, da postavi spominski križ, če ozdravi. Njegovo zamisel pa je kot dediščino prevzela jeseniška podružnica TK Skale in se odločila, da ona postavi na vrhu veličastne Škrlatice mogočen križ v spomin vsem prijateljem – žrtvam gora.
Vir: Mikša in Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013;
Mikša in Gradnik: Trden kakor skala. Kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala. Ljubljana, 2017.
Fotografija uporabljena v knjigi je iz fonda Slovenski planinski muzej