Silvo Karo se več kot 40 let (od leta 1981) ukvarja z vrhunskim alpinizmom, aktivno je sooblikoval zlata leta slovenskega alpinizma. Njegovo alpinistično pot so tlakovali številni vzponi in pogoste odprave (tudi po tri v enem letu), vmes je veliko plezal v domačih gorah, predvsem prvenstvene smeri, hitre ponovitve, solo in povezovalne vzpone. Med slednjimi izstopa 13–urno plezanje leta 1989 po smeri Helba v kombinaciji s Čopovim stebrom v severni steni Triglava (1000 m), sestop po Dolgi Nemški smeri (1000 m), prevoz v dolino Tamar in vzpon po smeri Aschenbrenner v Travniku (800 m), po grebenu do Šit in sestop po Zajedi Šit (550 m).
Tudi v tujih gorah je opravil vrsto hitrih vzponov. V Paklenici sta z Markom Lukičem v steni Anića kuka v enem dnevu opravila s šestimi težkimi 350-metrskimi smermi (skupno 2100 m vzpona in prav toliko sestopa). V Yosemitih pa sta s švicarskim soplezalcem Aischanom Ruppom leta 1996 opravila najhitrejši evropski vzpon v smeri Salathe Wall (1000 m, 10 ur in pol), v sosednji steni Half Doma pa sta rekordno hitro – 11 ur in 20 min – preplezala smer Direct NW Face.
Največkrat se je Karo odeležil odprav v Patagonijo in za seboj pustil izjemno bero smeri, tudi prvenstvenih. Njegov esej o granitnih velikanih Patagonije je dobil prostor v knjigi Voices from the Summit, ki jo izdal National Geographic. Njegove akcijske posnetke, tako fotografske kot filmske, iz Patagonskih sten so objavili vsi vodilni alpinistični svetovni mediji. Karova ideja, vzeti filmsko kamero (16-mm Bolex) v južno steno Cerro Torreja leta 1987, je bila poplačana s prestižno nagrado na Festivalu v Trentu s Srebrnim encijanom za najboljši alpinistični film.
Vzpon čez zahodno steno Bhagirathija III v Indijski Himalaji, ki sta ga opravila z Janezom Jegličem – Johanom, je bil doma morda premalo cenjen, v tujini pa ocenjen kot eden največjih alpinističnih dosežkov vseh časov v velikih stenah. Revija Alpinist je ob vzponu zapisala: »Karo and partner Janez Jeglič climbed the face in five days, one of the great big wall accomplishments of all time.«
O svoji alpinistični aktivnosti je imel številna predavanja po celem svetu. Svojo bogato alpinistično pot je nadgradil tudi s kulturo. Je namreč idejni oče mednarodnega Festivala gorniškega filma in njegov direktor ter član žirij drugih mednarodnih festivalov gorniških filmov. Pred petimi leti je (končno) izdal avtobiografijo Alpinist (na fotografiji), ki je prevedena tudi v angleščino.
Njegov prispevek k alpinizmu izjemno cenijo doma in v tujini, kar dokazujejo številne nagrade in priznanja. Silvo Karo je postal tudi častni član angleške organizacije The Alpine Club, prav za svoj 50. rojstni dan pa je iz rok predsednika Republike Slovenije prejel visoko državno odlikovanje – Red za zasluge. Leta 2022 je kot drugi slovenski alpinist prejel nagrado Zlati cepin za življenjsko delo.
