Prva slovenska alpinistka, ki se je povzpela na vrh višji od 7000 m je bila Barbka Lipovšek – Ščetinin. V okviru t.i. »alpiniade«, proslavitve petdesetletnice obstoja Sovjetske zveze, se je povzpela na 7136 m visoki Leninov vrh. Slednji je postal najvišji samostojni vrh, na katerega so do takrat prišli Jugoslovani in prvi osvojeni slovenski ženski sedemtisočak. V sedemdesetih letih, se je na 7530 m visoki zahodni vrh Nošaka povzpela Slava Mrežar – Suhač in s tem podrla jugoslovanski ženski višinski rekord.
Če so bila sedemdeseta leta »zlata doba slovenskega alpinizma«, pa so bila za slovenske alpinistke to zagotovo osemdeseta. Društvo »Rendez vous Hautes montagne«, ki je imelo tako pomembno vlogo pri združevanju ženskih alpinistk z vsega sveta in krepitvi njihove samozavesti, je neposredno vplivalo na to, da se je zgodila prva slovenska ženska alpinistična odprava. Leta 1982 so v Pamir odpotovale Marija Sabolek – Frantar (vodja), Lidija Honzak, Irena Komprej, Irena Markuš, Lidija Painkiher, Marjana Šah, Marija Štremfelj in hrvaška predstavnica Ana Mažar. Na vrh Pika Komunizma (7495 m) se je povzpelo sedem od osmih udeleženk odprave.
Leta 1986 je bila v Karakorumu uspešna Marija Štremfelj, ki je osvojila osemtisočak Broad Peak (8051 m) in se s tem zapisala v zgodovino kot prva Slovenka na osemtisočaku. Naslednjega leta, 1987, je Vlasta Kunaver po prvenstveni smeri, ki jo je odprava poimenovala v spomin Vlastinemu očetu Alešu Kunaverju, osvojila Trisul I. (7120 m). Z njegovega vrha je poletela z jadralnim padalom, kar je pomenilo svetovni rekord posebne vrste.
V devetdesetih letih so se mnoge Slovenke udejstvovale v najvišjih gorstvih našega planeta in dosegale uspehe. Začelo se je že z letom 1990; konec julija je Marija Frantar postala prva Slovenka na Nanga Parbatu in osma ženska, ki je kadarkoli stopila na ta vrh. Nekaj mesecev za njo je Marija Štremfelj kot prva in edina Slovenka do danes osvojila najvišji vrh na svetu, Everest. Breda Činč Juhant je postala prva Slovenka na Piku Korženevske (7105 m), kmalu za njo pa so ta vrh osvojile še Mira Zorič, Katarina Trontelj in Marjeta Lešnik. Naslednjega leta, 1991, je Marija Frantar poskusila osvojiti svoj drugi osemtisočak Kangčendzengo, kjer pa je tragično preminula; v primeru uspeha bi postala prva ženska na tem vrhu. Marija Štremfelj je 1995 leta osvojila svoj tretji osemtisočak, Čo Oju (8188 m) in s tem postala Slovenka z največ osvojenimi osemtisočaki, rekord, ki ga drži še danes. V sklopu odprave na Šišo Pangmo je Mira Zorič zopet presegla nadmorsko višino sedem tisoč metrov, vrha pa ni dosegla.
Barbara Drnovšek se je leta 2003 poskusila povzpeti na Manaslu (8163 m) in pri tem dosegla višino 7700 metrov. Istega leta sta bili še dve Slovenki nad 7000 m: Petra Vladimirov na Leninovem vrhu in Irena Mrak na Nošaku (7492 m). Slednja je leta 2004 presegla magično mejo osem tisoč metrov in stala na vrhu osemtisočaka Gašerbrum II. (8035 m). Istega leta je Marija Štremfelj stala na vrhu svojega četrtega in trenutno zadnjega osemtisočaka, Daulagirija (8167 m). To je bil tudi zadnji osvojeni osemtisočak za Slovenke do danes. Nina Kopčavar je leta 2005 osvojila Nun (7135 m) v sklopu mednarodnega mladinskega alpinističnega tabora. Irena Mrak, Mojca Švajger in Mira Zorič so leta 2007 skušale osvojiti Broad Peak. Vrha niso dosegle; Mira je dosegla višino 7700 m, Irena in Mojca pa stali na njegovem predvrhu (8036 m). Marjana Prezelj se je istega leta povzpela na 7075 m visoki Satopanth. Simona Pogač je leta 2008 z vzponom na Manaslu postala peta Slovenka z osvojenim osemtisočakom. Irena Mrak in Mojca Švajger sta v sklopu aklimatizacijske ture za načrtovan vzpon na Rakapoši (7788 m) osvojili Muztagato (7509 m), vrha Rakapošija pa nista dosegli zaradi podirajočih se serakov. Irena in Mojsta sta še večkrat poskušali osvojiti vrh osemtisočaka, žal neuspešno: 2010 Šišo Pangmo (dosežena višina 7000 m), 2011 Nanga Parbat, 2012 Gašerburm I. (v sklopu aklimatizacijska ture osvojen sedemtisočak Spantik), 2014 Makalu. Potrebno je poudariti, da četudi vrha Nanga Parbat nista osvojili, pa sta dosegli izjemen uspeh. Sami sta v alpinističnem slogu preplezali prvenstveno smer v Diamirski steni, ki je kombinacija Messnerjeve sestopne smeri (1978) in prvenstvenega vzpona in jo poimenovali »Slovenska smer«. Makalu bi bil za Ireno skorajda usoden saj se je nenadoma in brez razloga zgrudila, vendar ji je hitro urgiranje kolegov in nepalskih zdravnikov rešilo življenje.
S tem poskusom vzpona se zaenkrat zaključujejo poskusi vzponov na vrhove višje od 7000 m za Slovenke. V sedeminštiridesetletni zgodovini lahko naštejemo devetinšestdeset poskusov vzponov; od tega je bilo uspešnih osemindvajset. Nad sedem tisoč metrov je do danes stalo devetnajst Slovenk.
Alpinistka | Vrh | Višina | Ime odprave/organizator | Datum | Dosežek | |
1. | Barbka Lipovšek – Ščetinin | Pik Lenin | 7134 m | Alpiniada | 14.8.1967 | Prva Slovenka na sedemtisočaku. |
2. | Slava Mrežar (Suhač) | Zahodni vrh Nošaka | 7350 m | Hindukush Expedition (Embassy of the SFR Jugoslavia) KABUL P. B. 53 – Afganistan | 17.8.1977 | Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. |
3. | Marija Frantar | Pik Komunizma | 7495 m | Prva Jugoslovanska ženska odprava v tuje gorstvo | 1.8.1982 | Prvi jugoslovanski vzpon na vrh po Borodkinovem stebru. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Prva ženska ekipa za vrhu Pika Komunizma. Prva ne sovjetska ekipa na vrhu sovjetskega sedemtisočaka. |
4. | Lidija Honzak | Pik Komunizma | 7495 m | Prva Jugoslovanska ženska odprava v tuje gorstvo | 1.8.1982 | Prvi jugoslovanski vzpon na vrh po Borodkinovem stebru. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Prva ženska ekipa za vrhu Pika Komunizma. Prva ne sovjetska ekipa na vrhu sovjetskega sedemtisočaka. |
5. | Irena Komprej | Pik Komunizma | 7495 m | Prva Jugoslovanska ženska odprava v tuje gorstvo | 1.8.1982 | Prvi jugoslovanski vzpon na vrh po Borodkinovem stebru. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Prva ženska ekipa za vrhu Pika Komunizma. Prva ne sovjetska ekipa na vrhu sovjetskega sedemtisočaka. |
6. | Irena Markuš | Pik Komunizma | 7495 m | Prva Jugoslovanska ženska odprava v tuje gorstvo | 1.8.1982 | Prvi jugoslovanski vzpon na vrh po Borodkinovem stebru. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Prva ženska ekipa za vrhu Pika Komunizma. Prva ne sovjetska ekipa na vrhu sovjetskega sedemtisočaka. |
7. | Lidija Painkiher | Pik Komunizma | 7495 m | Prva Jugoslovanska ženska odprava v tuje gorstvo | 1.8.1982 | Prvi jugoslovanski vzpon na vrh po Borodkinovem stebru. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Prva ženska ekipa za vrhu Pika Komunizma. Prva ne sovjetska ekipa na vrhu sovjetskega sedemtisočaka. |
8. | Marija Štremfelj | Pik Komunizma | 7501 m | Prva Jugoslovanska ženska odprava v tuje gorstvo | 1.8.1982 | Prvi jugoslovanski vzpon na vrh po Borodkinovem stebru. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Prva ženska ekipa za vrhu Pika Komunizma. Prva ne sovjetska ekipa na vrhu sovjetskega sedemtisočaka. |
9. | Marija Štremfelj | Broad Peak | 8051 m | Karakorum ’86, PZS – PD Ljubljana Matica | 29.7.1986 | Prva Jugoslovanka nad 8000 m, prva Slovenka na osemtisočaku. |
10. | Vlasta Kunaver | Trisul I. | 7021 m | PD Ljubljana-Matica | 30.5.1987 | Svetovni jadralno padalski ženski višinski rekord v višini vzleta. Prvenstvena slovenska osvojitev Trisula I. |
11. | Marija Frantar | Nanga Parbat | 8126 m | Nanga Parbat 90 | 31.7.1990 | Četrti vzpon na vrh po Schellovi smeri in prvi ženski. Nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Druga Slovenka in Jugoslovanka na vrhu osemtisočaka. Osma ženska na vrhu Nanga Parbat. Enajsti osvojeni slovenski osemtisočak. |
12. | Breda Činč Juhant | Pik Korženevske | 7105 m | Planinski savez Bosne i Hercegovine | 25.7.1990 | Prva Slovenka na Piku Korženevske. |
13. | Mira Zorič | Pik Korženevske | 7105 m | PD Novi Sad | 7.8.1990 | |
14. | Katarina Trontelj | Pik Korženevske | 7105 m | PD Novi Sad | 7.8.1990 | |
15. | Marjeta Leva | Pik Korženevske | 7105 m | PD Novi Sad | 7.8.1990 | |
16. | Marija Štremfelj | Everest | 8848 m | Alpe Adria Sagarmatha 1990, PZS IN SPD TRST | 7.10.1990 | Prva in do danes edina Slovenka na Everestu. Z možem Andrejem prvi zakonski par na Everestu. |
17. | Marija Štremfelj | Čo Oju | 8188 m | Čo Oju ’95 | 28.9.1995 | Postane Slovenka z največ osvojenimi osemtisočaki. Rekord še danes ni presežen. |
18. | Irena Mrak | Nošak | 7492 m | Mednarodna odprava Mountain Wilderness International | 2.8.2003 | |
19. | Petra Vladimirov | Pik Lenin | 7134 m | Komercialna odprava Vikija Grošlja | julij 2003 | |
20. | Irena Mrak | Gašerbrum II. | 8034 m | Gašerbrum 2004. Druga himalajska alpinistična in smučarska odprava Univerze v Ljubljani. | 27.7.2004 | Tretja Slovenka na osemtisočaku. |
21. | Marija Štremfelj | Daulagiri I. | 8167 m | Daulagiri I ’04 | 14.5.2004 | Do danes njen zadnji osvojeni osemtisočak. |
22. | Nina Kopčavar | Nun | 7135 m | Mednarodni mladinski alpinistični tabor UIAA | 30.9.2005 | |
23. | Marjana Prezelj | Satopanth | 7075 m | Mednarodni mladinski alpinistični tabor UIAA | 1.9.2007 | |
24. | Simona Pogač | Manaslu | 8163 m | Komercialna odprava Extreme Summitteam | 4.10.2008 | Peta Slovenka na osemtisočaku. Druga slovenska osvojitev Manasluja. |
25. | Irena Mrak | Muztagata | 7509 m | Zasebna tričlanska odprava | 14.8.2009 | Aklimatizacijski vzpon za načrtovan vzpon na Rakapoši. |
26. | Mojca Švajger | Muztagata | 7509 m | Zasebna tričlanska odprava | 14.8.2009 | Aklimatizacijski vzpon za načrtovan vzpon na Rakapoši. |
27. | Irena Mrak | Spantik | 7027 m | Zasebna tričlanska odprava Karakorum 2012 | 22.6.2012 | Aklimatizacijski vzpon za načrtovan vzpon na Gašerbrum I. |
28. | Mojca Švajger | Spantik | 7027 m | Zasebna tričlanska odprava Karakorum 2012 | 22.6.2012 | Aklimatizacijski vzpon za načrtovan vzpon na Gašerbrum I. |
Število poskusov osvojitve vrha višjega od 7000 m s strani Slovenk. Od devetinšestdesetih poskusov je bilo uspešnih osemindvajset.
Avtor: Julija Šuligoj
Vir fotografij: osebni arhiv Irene Komprej