Veliki poet slovenskih (in tujih) gora, Tine Mihelič, bi danes praznoval 81 let! 20. maja 1941 se je rodil v Mariboru.
Z alpinizmom se je začel ukvarjati še kot gimnazijec, leta 1960 pa je postal član Akademskega alpinističnega odseka (AAO) v Ljubljani. Čeprav je Tine Mihelič med ljubitelji gora najbolj znan kot avtor planinskih in alpinističnih vodnikov, zaradi izjemnega opisovanja gora pa kot plezalski romantik, ga njegovi vzponi, predvsem številne najbolj zahtevne prvenstvene smeri, uvrščajo med najbolj vrhunske alpiniste njegove generacije. Tine je splezal kar 54 prvenstvenih smeri, nekatere od njih pa sodijo danes med alpinistične klasike, npr. Bohinjska smer v Triglavski severni steni, Parižanka v Debeli peči, Centralna smer v Vršacu itd.
Leta 1964 se je udeležil prve slovenske (jugoslovanske), odprave v južnoameriške Ande. V bolivijskem gorovju Cordillera Real je s soplezalci osvojil številne neosvojene vrhove, med njimi Pico Jugoslavija (5505 m), Pico Reya (5495 m) in Piramida Blanca (5230 m) ter opravil prve slovenske (jugoslovanske) pristope na Huayna Potosi (6088 m), Condoriri (5648 m) in Pico del Norte (6030 m). Ande je obiskoval vse svoje življenje. Po odpravi v Bolivijo se je odpravil v perujsko Cordillero Blanco še v letih 1975, 1986, 1990 in 1995 ter leta 1999 v bolivijsko Cordillero Real. Izjemno obsežen je tudi njegov plezalski opus v Dolomitih, kjer je preplezal vse tamkajšnje največje izzive. Veljal je za največjega poznavalca Dolomitov in Andov v Sloveniji. Bil je tudi začetnik plezanja Slovencev v Zahodnih Julijcih in eden najboljših poznavalcev tega področja. Odkrivati jih je začel v začetku 70. let prejšnjega stoletja, imenoval jih je razkošno lepe in divje gore. Tam je opravil številne vrhunske vzpone, mnoge tudi prvenstvene. Še posebej je bil zaljubljen v Mangrtsko skupino.
Bil je med pobudniki plezanja v plezališčih, v katerih so do takrat plezali le italijanski plezalci. 24. marca 1979 sta v navezi z Janezom Ruparjem (oba AAO) kot prva Slovenca plezala v Ospu, ponovila sta Staro smer. Med prvimi Slovenci je plezal tudi v Glinščici (Val Rosandra) pri Trstu in jo pomagal odkriti tudi drugim slovenskim alpinistom.
Slovenskim alpinistom in planincem je najbolj znan po alpinistični “bibliji”, večkrat ponatisnjenem vodniku Slovenske stene (v soavtorstvu z Rudijem Zamanom) in pa prav tako legendarnim planinskim vodnikom Julijske Alpe.
Tine Mihelič je umrl 2. oktobra 2004 med vzponom po brezpotju na Pihavec zaradi srčne kapi. Pokopan je na pokopališču v Bohinjski Bistrici.
Vir in fotografiji: Tina Horvat (hčerka Tineta Miheliča)
