Uroš Župančič je bil eden vidnejših predstavnikov slovenskega alpinizma prve polovice 20. stoletja. Začel je plezati pri sedemnajstih letih. Njegovo alpinistično udejstvovanje je prekinila druga svetovna vojna. Preplezal je vse znane težke smeri v Julijskih Alpah. Njegov prvi soplezalec je bil Sandi Wisiak, s katerim je opravil svoj prvi prvenstveni vzpon, čez severni raz na Malo Rinko. Odprl se mu je nov svet in seznam prvenstvenih smeri in ponovitev, ki jih je opravil v petdesetih letih se je iz leta v leto daljšal. Med njimi je na primer prvenstvena smer Župančič-Wisiak na Malo Rinko, druga ponovitev Dibonovega raza na Široko Peč in seveda Hudičev steber v Prisojniku. Najljubši mu je bil prav Prisojnik, v stenah tega je nanizal kar osem prvenstvenih smeri.
Posebej dejaven je bil v zimskem času in velja za utemeljitelja zimskega alpinizma na slovenskem. Verjetno danes njegova najbolj znana in plezana zimska smer je Župančičeva grapa v Mali Mojstrovki. Slednja je precej lažja od drugih njegovih smeri, med katerimi so nekatere dolgo časa čakale na ponovitev. Veliko je plezal s Francetom Ogrinom in Dušanom Klepcem, večino zimskih vzponov pa je opravil sam, med drugim prvi pristop na Veliko Goličico in Hudičev žleb v Prisojniku. Še en njegov projekt izstopa: Gorniška pot iz Planice na Pokljuko, ki jo je začrtal z Dušanom Vodebom in je posebna (in najtežja) med slovenskimi transverzalami.
Leta 1932 je nastopil v drugem slovenskem celovečernem filmu, Triglavske strmine, režiserja Ferda Delaka. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v planinskih organizacijah (tudi kot predsednik planinskega društva Jesenice in načelnik alpinističnega odseka) od leta 1946 do leta 1953 je bil vodja gorske reševalne službe. Po vojni je organiziral »triglavski udarniški dan«, v sklopu katerega so čistili in pospravljali opustošene planinske koče. Vodil je tečaje in veliko predaval. Za potrebe osebnega arhiva je zbiral gradivo o slovenskem planinstvu, s čimer je bil, bi lahko rekli, eden prvih pobudnikov za ustanovitev Slovenskega planinskega muzeja. Njegove zanimive zapise o preplezanih smereh so lahko brali bralci Planinskega vestnika.
Julija Šuligoj
Viri
Vodeb, Dušan. »Uroševih sedemdeset let.« Planinski vestnik 81/3 /(1981), 112-119.
ŽUPANČIČ, Uroš. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zupancic-uros/
