Valentin Stanič velja za prvega slovenskega alpinista in enega od pionirjev modernega evropskega alpinizma sploh!
Njegovi vzponi so bili za tisti čas izvirni in drzni, saj se je v hribe odpravljal samostojno brez vodnika ter nemalokrat tudi pozimi. Leta 1800 je bil Stanič na vrhu Grossglocknerja le dan za prvim pristopom nasploh, kjer je kot prvi izmeril višino vrha. Ob bok vzponu na Grossglockner gre vsekakor tudi prvi pristop na drugo najvišjo goro današnje Nemčije, 2713 metrov visoki Watzmann, ki ga je izvedel avgusta 1800 . Tega leta je opravil prvi pristop še na Hoher Göhl nad Salzburgom. Znan je tudi po tem, da je po posvetitvi v duhovnika v šestih dneh prepešačil pot od Salzburga do Kanala ob Soči. leta 1808 je skupaj z vodnikom Antonom Kosom kot četrti človek stopil na vrh Triglava in mu izmeril višino. Povzpel se je še na Prestreljenik, Mangart, Krn, Matajur in Kanin. V Karnijskih Alpah se je okoli leta 1827 kot prvi povzpel na Clapsavon in Bivero, Monte Premaggiore in Cimon del Vacallo. Čeprav so Staniča najprej v gore zvabili znanstveni vzgibi, se da iz njegovih izjav slutiti, da so pri tem delovanju bolj in bolj prevladovali čisti alpinistični nagibi: preplezati čim več gora in prvi pristopiti na še neosvojene vrhove ter doživeti napore in veselja pri tem. Rodil se je 12. februarja 1774 v Bodrežu, umrl pa na današnji dan 29. aprila 1847 v Gorici.
