Plezalci so se z namenom boljših, težjih vzponov v stenah od 50. let naprej začeli bolj sistematično posluževat treninga. Najraje so še vedno kot trening uporabili kar plezanje v hribih, ko pa čas tega ni dovoljeval, so za krepitev moči prstov uporabljali zidove mostov, “škarp” ipd.
Ljubljančani (in tamkajšnji študentje iz cele Slovenije) so najpogosteje uporabljali Rimski zid, ki je še danes v uporabi in pa do 90. let tudi Šance na Ljubljanskem gradu (dokler jih niso “zafugirali”). Tam so plezali zunaj obzidja, znotraj in po obokih.
Foto: Igor Škamperle.