Emilio Comici, eden najboljših svetovnih alpinistov v obdobju med obema vojnama (25 prvenstvenih vzponov VI težavnostne stopnje, okrog 250 težkih prvenstvenih smeri in okrog 1500 vzponov sploh) je bil tesno povezan tudi s slovenskimi plezalci. Leta 1901 rojeni Tržačan se je v stenah predvsem Glinščice družil tudi s tržaškimi Slovenci Jožetom Cesarjem, Franjom Marušičem, Romanom Deklevo, Tezejem Šavronom, Marijem Kocjančičem, brati Blažina in drugimi. Bil je reden obiskovalec naših alpskih sten, največ z prej omenjenim Jožetom Cesarjem ter tržiško plezalsko družbo – Anno Escher, Iddo Mally ter Jožetom Lipovcem. Tam je mdr. preplezal severno steno Ojstrice, Hornovo smer v Jalovčevi vzhodni steni, severno steno Mojstrovke, SZ steno Škrlatice, Loško steno (v steni Briceljka sta Comici in Cesar leta 1930 speljala lepo naravno linijo)… Predvsem je treba omeniti prvenstveno smer v SZ razu v Jalovcu.
Leta 1935 je pri plezanju na Mojstrovko 8 letnemu Cirilu Escherju rešil življenje s tem, da je z roko prestregel skalo, ki bi bila sicer otroku razbila glavo; seveda je skala Comiciju zlomila roko.
In še ena njegova (znana) prigoda s slovenskim pridihom.
Ko sta z Jožo Čopom skupaj ogledovala osrednji steber v triglavski severni steni, je Comici Čopu bojda svetoval: »Oštja, Joža, ga moraš provare! Ma ga poškuši! Ga pridiš, ga vidiš, al ga greš al ga ne greš!«
Comici se je smrtno ponesrečil 19. oktobra leta 1940 pri »večernem« plezalnem treningu v Val Gardeni zaradi pretrgane zanke.
