FRANCI SAVENC (2.7.1935 – 30.10.2023)

Pred dnevi nas je zapustil legendarni alpinistični kronist in enciklopedist Franci Savenc. Član Akademskega alpinističnega odseka je bil od leta 1956, ko se je le ta še imenoval AO Univerza. V prvih letih svojega alpinističnega udejstvovanja je intenzivno plezal in do konca sedemdesetih opravil okoli 250 alpinističnih vzponov, med njimi tudi najtežje smeri tistega časa, od Čopovega stebra v Triglavu do Aschenbrennerja in takrat še sveže Zajede v Travniku. Bil je tudi član prve slovenske (tedaj jugoslovanske) odprave v bolivijske Ande leta 1964, kjer so opravili 10 prvih prvih pristopov na deviške pet in šest tisočake. Glavna Francijeva strast pa je bilo beleženje in poročanje o alpinističnih dosežkih, s čimer je začel že sredi šestdesetih let. Franci je z njemu lastno vestnostjo, natančnostjo in z garaškim delom zbiral vse pomembne podatke o slovenskem alpinizmu in objavljal poročila. Pisal je za večino slovenskih dnevnih in tedenskih časnikov, pa za Planinski vestnik, Enciklopedijo Slovenije, svoj doprinos je prispeval tudi v Slovensko biografijo. Leta 1967 je uspel v časopisu Delo, takrat najpomembnejšem mediju pri nas, odpreti redno ponedeljkovo rubriko Alpinistične novice. Informacije je zbiral preko klasične pošte, fiksnih telefonov, pogosto pa so ga alpinisti obiskovali kar na domu. Vse do prihoda interneta so bile ponedeljkove AN najpomembnejši vir informacij o dogajanju v slovenskem alpinizmu, saj je Franci poročal o vsakem pomembnejšem vzponu ali dogodku. S prihodom interneta pa je Franci takoj spoznal potencial nove tehnologije in že leta 1998 ustvaril spletno stran planid.org oziroma danes poznano kot Gore – ljudje, na kateri še vedno živijo tudi že omenjene tudi Alpinistične novice. Za Francijem so ostali bogati arhivi v papirni in digitalni obliki, ki bodo dobrodošel vir vsakomur, ki bo proučeval zgodovinsko pot slovenskega alpinizma od trentarskih lovcev do vrhunskih vzponov v najvišjih gorstvih sveta. Ostal pa nam je tudi pričujoči pogovor, ki ga je dr. Peter Mikša uspel sicer preko zoom povezave opraviti z njim spomladi letošnjega leta. Franci je bil še zelo fit, dejaven in zelo zgovoren. Marsikaj zanimivega, predvsem pa zgodovinsko dokumentarnega je povedal. Poglejte si kaj vse.

Vprašanja, ki so mu bila zastavljena (za lažjo sledljivost pogovoru):

1. Kdaj in kje (kraj in odsek) ste začeli plezati/se ukvarjati z alpinizmom? Zakaj in zakaj tam?

2. Bili ste član APD/AAO. Kakšen odsek je to bil, kako je deloval, značilnosti, posebnosti…

3. Kakšno opremo ste uporabljali v samih začetkih – ste imeli čelado in plezalni pas že od začetka? Plezalke ali težki gojzarji? Pozneje? Se je oprema spreminjala?

4. Ste za vzpone takrat že posebej trenirali?

5. Kdo so bili vaši vzorniki, koga ste poznali doma? Kaj pa tujci?

6. Kdo so bili vaši najpogostejši soplezalci?

7. Kam ste hodili plezat čez mejo? Pa po Jugoslaviji (Durmitor, Prokletije, Paklenica…?)

8. Kateri svoj vzpon štejete za svoj največji dosežek (ne nujno najtežji/najvišjih ocen)? Zakaj?

9. Za kateri vzpon, ki ga niste opravili/se ga niste lotili, bi si najbolj želeli, da bi ga? Vaša velika želja…

10. Plezali ste doma in v tujini, poleti in pozimi (v snegu). Kaj vam je v alpinizmu bilo najbolj všeč oz. v katerem stilu ste se najbolj »našli«?

11. Odprava v Ande 1964! Kako je prišlo do odprave, člani, organizator …?

12. Franci, že 60 let podrobno spremljate slovenski alpinizem. Ste njegov najpomembnejši kronist. Kdaj vas je to začelo zanimati, kako je prišlo do tega, da ste svoje celo življenje posvetil spremljanju, zapisovanju/beleženju našega alpinizma? Kako je to beleženje v začetku izgledalo? Danes imamo računalnike, zunanje diske, oblake, splet! Vse podatke na dosegu roke!

13. Pomembna prelomnica je začetek objavljanja alpinističnih novic v časopisu Delo. Le to kmalu postane samostojna stalna rubrika – t. i. Alpinistične novice. Kdaj se je začelo govoriti o tem oz. kako je prišlo do tega? Kdaj (letnica/datum) rubrika zaživi?

14. Kako je pripravljanje novic takrat izgledalo? Pri AN ste sodelovali koliko let? Ukinjene so bile v začetku 21. stoletja (kdaj točno?). Kdo vas je nasledil oz. nato skrbel za objave?

15. Še v času »porodnih krčev« spleta na Slovenskem, ste že imeli idejo, da bi združili vse planinsko-alpinistične novice oz. novice povezane z gorami v eno spletno bazo, spletno stran. Nastala je stran gore-ljudje. Je bilo to že prvotno ime? Kdaj je uradno zaživela? 1

6. Danes še vedno ostajate glavni vir za vse informacije, povezane z alpinizmom. Kako pa je z informacijami danes? Splet je prepoln informacij, pojavila so se družbena omrežja (instagram, facebook, twitter…) in ogromno objav se pojavlja le tam. Kako vam uspeva zaznati čim več tega?