Klement Jug, slovenski filozof, alpinist in planinski pisec, * 19. november 1898, Solkan, † 11. avgust 1924, Triglavska severna stena.
»Pravi planinec vidi v silni naravi odsev svoje močne duše, predvsem svoje volje, s katero zmaguje samega sebe.«
Klement Jug
Klement Jug je leta1922 s svojim prihodom med skalaše ustvaril prvo jasno ideologijo alpinističnega dela TK Skala, s svojimi vzponi pa je začel tudi najaktivnejše obdobje takratnega slovenskega alpinizma. Bil je prvi, ki je začel načrtno plezati tudi prvenstvene smeri. V teh letih svoje plezalne poti je napredoval od najlažjih plezalnih vzponov do izjemno težavnih. Kot prvi med skalaši je uporabljal sicer primitivne kline, ki jih je sam izdeloval. Tako je leta 1922 preplezal Slovensko smer v Triglavski severni steni, naslednje leto pa še Nemško smer, greben Dovški križ–Oltar, severno steno Škrlatice, severno steno Razorja, severozahodno steno Prisanka, severozahodni greben Kočne, greben s Kranjske Rinke na Skuto in naprej čez Dolgi hrbet, Hudi prask v Mrzli gori, prvenstveno Jugovo poč in smer Brinškov kamin v Planjavi ter severozahodno sten Krna.
Leto 1924 ni bilo zanj glede gorskih podvigov nič manj plodno, še več, vse najtežavnejše ture je opravil sam, brez soplezalca. Tistikrat je preplezal prvenstveno v vzhodni steni Stenarja, Macesnovec in greben nad Rjavino, Spodnji Rokav, Visoki Rokav, greben Rokav – Škrlatica, prvenstveno v severozahodni steni Razora, severovzhodno steno Prisojnika, severozahodno steno Dovškega Gamsovca, greben obeh Martuljških Ponc, vrhunec njegovih podvigov pa je bil vzpon v severni steni Škrbine v Zadnjem Prisojniku.
Po tem mu je usoda preprečila nadaljnje vzpone, saj se je 11. avgusta 1924 smrtno ponesrečil med solo prvenstvenim vzponom preko zahodnega dela Triglavske severne stene, »desno od ledenega žleba«. Smer v Jugovi liniji sta leta 1928 preplezala Pavla Jesih in Milan Gostiša in danes nosi ime Jugov steber. Vzpon, če bi uspel, bi bil njegov najtežji.
Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.
Spominsko obeležje Klementu Jugu na pokopališču na Dovjem:
16. julija je Jug odšel za mesec dni v planine, pred tem pa soplezalcem poslal točen razpored svojih načrtovanih vzponov. V njem je natančno določil, kdo ga bo v kateri smeri spremljal (med drugimi Kajzelj, Jelinčič, Volkar …) in zapovedal: »Brez reda ne dosežemo nič velikega. Turo vodim jaz, torej se ravnajte po mojih odločilih!« V tednih, ki so vodili do njegove smrti, je ves čas plezal in nizal vzpone, vedno več tudi samostojnih in zahtevnejših. 11. avgusta se je podal v svojo najtežjo, takrat še ne preplezano smer v zahodnem delu Severne triglavske stene, v kateri je domnevno v najtežjem delu smeri padel sto metrov in se ubil. Po nesreči so ga našli šele nekaj dni kasneje, 15. avgusta, v spodnji tretjini stene na polici. 17. avgusta so ga pokopali na Dovjem, od koder njegov nagrobni kamen še danes zre v vrhove njemu ljubih Julijskih Alp.
Miran Hladnik. Klement Jug. Wikipedia. Pridobljeno: 18. 6. 2022, https://sl.wikipedia.org/wiki/Klement_Jug.
Grob Klementa Juga na Dovjem.
Vir fotografije: Miran Hladnik.
