Prva monografska izdaja Združenja Retrospektive nosi naslov »Kvišku kakor skala vodi naša pot«. Ob stoletnici nastanka Turistovskega kluba Skala. Avtorji so se torej posvetili prvi organizaciji na Slovenskem, ki je bila posvečena gorništvu in alpinizmu.
Člani kluba so bili vidni predstavniki javnega življenja, kot sta bila denimo Henrik Tuma in Rudolf Badjura. O njima pišejo geografi Matjaž Geršič, Primož Gašperič in Matija Zorn, ki osvetljujejo njuno delo, kot skrbnikov zemljepisnih imen oz. natančneje, mikrotoponimov, ki sta jih skupaj z drugimi Skalaši iztrgala pozabi. Analizo bogate korespondence Tume o alpinizmu in gorništvu pa je napravil Peter Mikša, ki je tudi avtor uvodnega predstavitvenega prispevka. Klub Skala pa je bil pomemben tudi za uveljavitev žensk v alpinizmu, ki so na tak način tudi iskale pot do enakopravnosti. Pavli Jesih in njeni žalostni usodi, je poglavje posvetil Jure K. Čokl, pri pregledu slovenskega ženskega alpinizma med obema vojnama, ki kaže, da so nekatere članice, kot je Mira Marko Debeljak, osvajale pionirske smeri v slovenskem visokogorju, pa sta se mu kot avtorja pridružila še Peter Mikša in Saša Mesec.
Borut Batagelj je prikazal, kako je Turistovski klub Skala vplival tudi na razvoj drugih športov. Konkretno se je posvetil povezavi z razvojem smučanja na Slovenskem, ki je bil del klubskega udejstvovanja – sprva predvsem teka na smučeh, kasneje pa še alpskega smučanja. Med drugim je bil klub organizator slovečega Triglavskega smuka, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja najbolj poznana zimska prireditev pri nas. Potekal je s Kredarice na Krmo, prvo mesto pa je dosegel skalaš Edo Deržaj, ki je progo prevozil v 18. minutah. S posebnega vidika je nekdanjega dolgoletnega predsednika kluba, Janka Ravnika, predstavila Katarina Bogunovič Hočevar. Sicer eden izmed najbolj poznanih slovenskih skladateljev 20. stoletja je v klubu ustanovil fotografski krožek, ki je zaslužen za številne sapo jemajoče fotografije z gorskih izletov. Jernej Šček se je posvetil povezovalnim elementom tega športa, saj je svojo raziskavo posvetil prikazu povezav in stikov italijanskih in slovenskih alpinistov v okolici Trsta kot izrazu upora proti fašistični izključevalni ideologiji ter kot pričevanju pluralnosti obmejnega območja in identitetne zavesti.
Iz bogatega nabora tem je razvidno, da je Turistovski klub Skala, predvsem pa njegovi člani, močno vplivali na razvoj slovenskega športnega, družbenega in kulturnega življenja. Večji del zapuščine članov kluba hranijo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Kot piše Saša Mesec, je med več kot pet tisoč predmeti najbolj poznan legendarni Bivak II iz leta 1936, postavljen na Jezerih nad dolino Vrat. Danes ta pomembna skalaška zapuščina krasi zelenico pred muzejem. V ljubljanskem Muzeju Športa pa predvsem izstopa zapuščina Anteja Gnidovca in Albina Kolba, ki sta poleg ljubezni do alpinizma delila tudi ljubezen do kajakaštva, ki sta ga organizacijsko tudi podprla. Ta del sta osvetlila Aleš Šafarič in Tomaž Pavlin.
Knjigo so uredili Peter Mikša, Maja Vehar, Irena Lačen Benedičič in Matija Zorn.
»Kvišku kakor skala vodi naša pot«. Ob stoletnici nastanka Turistovskega kluba Skala.
Uredniki: Peter Mikša, Maja Vehar, Irena Lačen Benedičič in Matija Zorn
Vrsta gradiva – znanstvena monografija
Založništvo in izdelava – Ljubljana : Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij – Retrospektive, 2021
Jezik – slovenski
ISBN – 978-961-95343-0-4
COBISS.SI-ID – 57707779
Obseg: 183 strani
