Miroslav Svetičič (31.1.1958 – 20.6.1995) bolje poznan pod vzdevkom Slavko ali Slavc, je bil eden pomembnejših slovenskih alpinistov sploh. Ne le slovenska pač pa tudi svetovna alpinistična javnost ga je, in ga še vedno pozna po markantnih solo vzponih. Za časa svojega življenja je opravil mnoge vzpone (preko 1200) od tega veliko prvenstvenih (460). Veliko vzponov je opravil na solo način in/ali v seriji enega ali parih dneh. Njegov prvenstveni solo vzpon v zahodni steni Anapurne velja za enega največjih alpinističnih dosežkov vseh časov. Udejstvoval se je v večini vseh velikih gorstev sveta in nizal en uspeh za drugim. Leta 1984 je ponovil vse tri probleme Alp v le v šestih dneh. V le šestindvajsetih urah je opravil z Harlinovo smerjo v Eigerju. V Grandes Jorasses je leta 1991 preplezal prvenstveno smer Manitua na solo način in prav tako solo ponovil težko smer Extreme Dream. V družbi vseh takrat vidnejših slovenskih alpinistov se je udejstvoval tudi v Patagoniji, kjer je z Janezom Jegličem, Frančkom Knezom, Pavlom Kozjekom, Petrom Podgornikom in Silvom Karom splezal prvenstveno smer Peklenska diretissima v Cerro Torre. Leta 1991 in 1992 je bil imenovan za alpinista leta. Umrl je ob poskusu vzpona na sedemtisočak Gašerbrum IV. Dosegel je višino 7000 metrov, kjer pa ga je ujelo nenadno poslabšanje vremena, ki ga je prisililo v bivakiranje. Od njega ni bilo več glasu. Leto za tem sta njegovo truplo našla korejska alpinista ob sestopanju z vrha gore.

Julija Šuligoj


Fotografija: hrani Alenka Jamnik

Viri

Mikša, Peter, Urban Golob. Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013.

Slavko Svetičič – Slavc. https://www.slavko-sveticic.com/