Franc (Franček) Knez se je rodil 15. julija leta 1955 v Celju. V svoji plezalni karieri je opravil več kot 5000 alpinističnih vzponov in preplezal več kot 800 prvenstvenih smeri, med katerimi jih je mnogo prelomnih tako v našem prostoru kot na svetovni ravni. Bil je prvi pri nas, ki je gojil športni pristop k alpinizmu, njegove izjemne psihofizične sposobnosti ter neverjeten občutek za skalo pa so se kmalu pokazale pri zviševanju težavnosti njegovih vzponov. Legendarni so njegovi zimski vzponi, prvenstvene smeri in proste ponovitve, hitre solo ponovitve v vzponu in v sestopu, poleti, pozimi in tudi ponoči. Njegov geografski razpon plezalskega delovanja je segal od majhnih plezališč preko domačih sten sten, Alp, Patagonije, ZDA pa vse do Pakistana in nepalske Himalaje in povsod je za seboj pustil neizbrisljiv pečat.
Franček se je po letu 1993 popolnoma umaknil s plezalskega prizorišča, živel je umirjeno življenje, kar pa ni pomenilo, da ni več plezal. Nasprotno. Opremljal je nove skale, plezal na svojih skritih lokacijah v bližini doma, kjer se je 6. oktobra 2017 njegova življenska pot tudi končala.
Franček je napisal tudi knjigo Ožarjeni kamen, v kateri ga spoznamo kot pronicljivega opazovalca narave, življenja in še najmanj kot človeka ocen oziroma številk, po katerih je bil nekdaj znan. A kljub temu ne moremo mimo njih in kot zanimivost povejmo, da je leta 1983 poleg dveh odprav (Patagonija in Yosemite) nanizal kar 307 vzponov v gorah – od tega 115 prvenstvenih – pri tem, da je redno hodil v službo in nikoli ni vozil avtomobila…
Vir in fotografije: Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013. Foto: Danilo Tic (Knez v smeri Fortuna v Eigerju, ki so jo leta 1985 preplezali Marjan Frešer, Danilo Tič in Franc Knez).
