Zadnje počivališče Klementa Juga: spomenik ljubezni do gora

O pomenu in vlogi dr. Klementa Juga za razvoj slovenskega alpinizma, pa tudi narodne zavesti, ko gre za plezanje prvenstvenih smeri v naših gorah, si na spletni strani Zgodovina slovenskega alpinizma več lahko preberete tukaj.

Kako odločilen je bil njegov vpliv na Turistovski klub Skala, ki je v obdobju pred drugo svetovno vojno dokončno zarisal smer, v katero se je ta Slovenkam in Slovencem tako pomembna dejavnost razvijala, lahko razberemo iz številnih zapisov skalašev v Planinskem vestniku, ki ga navajajo kot vodilnega ideologa in po njegovi prezgodnji smrti kot nesporno ikono legendarnega kluba. Zato ne preseneča, da so se mu želeli pokloniti tudi po tragični nesreči 11. avgusta 1924 s spominskim obeležjem na pokopališču na Dovjem, kjer je sicer pokopanih še nekaj zvenečih imen zgodovine slovenskega alpinizma, med njimi na primer Jakob Aljaž, Fanny Susan Copeland, član legendarnih Mojstranških veveric Zvone Kofler in drugi.

Vseeno pa je grob Klementa Juga vendarle poseben – velika skala namesto spominske plošče na zahodni strani pokopališča, južno ob obzidju govori o pomenu gora za utemeljitelja ideje o slovenskih smereh v najtežjih slovenskih stenah.

Toda ta skala ni največja posebnost tega sicer skromnega groba – najbolj zanimivi so kamni, s katerimi je obdan. Nanje so vklesana imena vrhov, ki jih je v svoji kratki, a izjemno plodoviti karieri dosegel – na primer Krn, Široka peč, Cmir, Triglav in drugi. Tako mu je dano tudi v posmrtnem življenju zreti v vrhove, ki jih je imel tako neskončno rad.